Uvod v računalništvo z RPi

Upravljanje namizja preko VNC

Pred izvedbo tretjega termina ste si z enim izmed ukazov napisanih na začetni strani med drugim namestili tudi paket vncserver. Ta omogoča oddaljeno upravljanje namizja oziroma delo v grafičnem okolju – premikanje oken, poganjanje programov z grafičnim vmesnikom – brez potrebe po zaslonu, miški in tipkovnici. Vse kar potrebujemo za upravljanje našega namizja je zgolj mrežni kabel, skupno omrežje v katerega sta povezana naš računalnik in Raspberry Pi, urejeno povezavo preko SSH in nameščen paket vncserver.

Ker pa bi radi v okviru oddaljenega upravljanja namizja poganjali tudi lastne programe, ki jih bomo napisali s Pythonom, je potrebno sistemu povedati nekaj dodatnih stvari v povezavi s prikazovalnim strežnikom X. Urediti bomo morali dve datoteki. Prva je ključna za celoten sistem in smo jo že obravnavali, kar velja tudi za drugo, le da ni tako ključna za sistem, ampak za naš uporabniški račun. Najprej bomo uredili datoteko /etc/sudoers, v katero poleg ostalih lastnosti okolja (env_keep) dodamo še:

      Defaults    env_keep += "DISPLAY"
      Defaults    env_keep += "XAUTHORITY"

Drugi datoteki, ki se nahaja v naši domači mapi, ~/.bashrc pa dodamo naslednji pogojni blok:

      if [ -z "$XAUTHORITY" ]; then
        if [ -e $HOME/.Xauthority ]; then
          export XAUTHORITY=$HOME/.Xauthority;
        fi;
      fi

Raspberry Pi ponovno zaženemo, medtem pa na računalnik namestimo program TightVNC preko katerega bomo lahko upravljali oddaljeno namizje. Program si prenesemo iz uradne spletne strani in ga namestimo (pri namestitvi odkljukajte možnost TightVNC Server, saj potrebujemo zgolj TightVNC Viewer). Ko program namestimo in se prijavimo v naš uporabniški račun na RPi, VNC strežnik zaženemo na port 0 z ukazom (-geometry predstavlja resolucijo v kakršni se bo odprlo okno z namizjem, zato jo lahko poljubno spremenite, da se bo prilegala vašemu zaslonu):

vncserver :0 -geometry 1350x750 -depth 24

Na računalniku odpremo TightVNC Viewer in vanj zapišemo IP Raspberry Pija s portom 0 (npr. 169.254.71.39:0) ter se povežemo. Po uspešni povezavi preko VNCja, moramo namestiti še program Geany (odprite program LXTerminal preko VNC ali pa ukaz vpišite v okno z SSH povezavo):

sudo apt-get install geany

Geany nam bo pomagal pri pisanju naše kode in zaganjanju našega uporabniškega vmesnika. Sedaj lahko pričnete s pisanjem programov z grafičnim vmesnikom ali pa VNC uporabite za kakšno drugo delo, kjer potrebujete grafično okolje.